1. steber | Telo in možgani

 

Metoda temelji na naslednjih treh glavnih stebrih: Odkrivanje možnosti neposrednega pogovora med telesom in možgani, s čimer se obogati nabor rešitev za funkcionalne težave.

 

“Funkcionalni vzorci”

 

Ko govorimo o povezavi med telesom in možgani ter o načinu, kako um nadzoruje telo, izhajamo iz predsodka, da so možgani “nad” telesom in ga tako nadzorujejo. To je v resnici napačno. Zamisel o dvosmernem enakovrednem odnosu med telesom in možgani je postavil Dr. Moshé Feldenkrais, ki je to spremenil v delovno orodje. Po njegovem mnenju lahko telo pove možganom nove stvari in ustvari proces učenja. Ta proces je bogat proces poskusov in napak, ki svoje ugotovitve beleži v naše senzorične možgane in služi naši podzavesti. Prav na ta način dojenčki in malčki kopičijo znanje. Na podlagi tega dela sem navedel tudi načelo “funkcionalnih vzorcev”, ki sestavljajo slovar naših osnovnih vsakodnevnih življenjskih funkcij. Bogastvo tega slovarja bo določilo kakovost funkcionalnih rešitev, ki jih imamo, dodatno pa ga obogati seansa zdravljenja. Zdravnik med gibanjem pacienta registrira nove možnosti delovanja prek pacientovega telesa neposredno v njegove možgane. Človeški možgani lahko nato te informacije spremenijo v znanje in jih uporabijo.

 

Ideja o bolečini

 

Bolečina ni sovražnik. To je način, kako telo sporoča težavo ali poškodbo. Podobno kot frustracija razkriva neskladnost rešitev s potrebami. To je “kazen”, ki jo plačamo za kompromis med tem, kar potrebujemo, in tem, kar vemo, da je za nas mogoče. Večina pojavov bolečine izvira iz funkcionalnih težav. Metoda pomaga pri razreševanju funkcionalnih vprašanj. Telesu prinese nova orodja in s tem tudi možnosti, da ta lahko odpravi tako bolečino kot frustracijo. Bolečina ima torej glavno vlogo v neposrednem pogovoru med telesom in umom.

 

“Proces zahteva od terapevta veliko spretnosti poslušanja, saj išče naravni utrip pacientovega telesa. Ta utrip naj bi bil edini, ki pacienta med seanso ne pripelje v noben konflikt in mu daje nove informacije o njegovem telesu in funkcijah.”

 

 

2. steber | Telo in gibanje

 

Gibanje po našem telesu je vir življenja in orodje za zdravljenje v enem.

​

Gibanje kot življenjska vrednota.

 

Gibajoče se telo je živo, energijsko dejavno. Besede gibanje, energija, življenje pravzaprav povedo isto stvar. Gibanje ni le še eno “orodje”; v življenju, temveč je življenje samo. Poznamo gibanje, ki usmerja naše telo skozi okoliški prostor, ne zavedamo pa se, da je to tok informacij, ki jih potrebujemo za preživetje vsakega trenutka. Te informacije so celoten niz kod za samo stvarstvo, katerega del smo tudi mi. Gibanje je za nas tako temeljnega pomena kot voda za žejnega človeka v puščavi. Je temelj našega obstoja. Je enako energiji, oboje pa pomeni življenje. Gibanje posodablja naše baze znanja in jih prilagaja nenehno spreminjajočim se potrebam našega okolja. Je gorivo za naše telo, in tako kot kisik poganja fizično dimenzijo, gibanje poganja energijsko dimenzijo. Telo ga potrebuje, je vir življenja. Ti elementi tvorijo osnovo odnosa med telesom in gibanjem ter usmerjajo dialog med pacientom in zdravnikom. Živahnost raste vzporedno z izboljšanjem gibanja v telesu, boljši pretok gibanja pa izboljša naše sposobnosti.

 

Vloga gibanja pri zdravljenju

 

Posredovanje gibanja skozi, razsvetli naše telo. Kot če bi pošiljali svetle žarke svetlobe, da bi osvetlili temne predele. Izboljšuje modrost nerešenih telesnih področij in osvetljuje funkcionalne težave. Gibanje je podobno radarskim valovom, ki ponovno izrisujejo površino in funkcije. Zato je edinstveno orodje za zdravljenje. Ni učinkovitejšega. Težave pri prepoznavanju gibanja kot samostojne oblike in njegovem merjenju. Gibanje samo po sebi je nemogoče izmeriti. Prepoznamo njegov obstoj na in v naših telesih ter njegov vpliv na vse, kar nas obdaja, vendar nimamo pojma, kako je videti ali kako ga izmeriti. Ker je njegova pomembna funkcija v našem obstoju jasna, moramo še naprej raziskovati vse njegove učinke in sprejeti vsako ugotovitev, da jo uporabimo kot vzvod za izboljšanje svojega življenja.

 

“Movement Sleeves”

 

Gibanje prehaja skozi naše telo preko “gibalnega rokava”
To sta dve “avtocesti”, ki telo prečkata diagonalno, od roke do glave. Začenši pri naših stopalih, prek
gležnjev, medenice, hrbtenice, ramen in vse do nasprotne dlani. Znotraj njiju je veliko povezovalnih poti in zavojev, kot v vsakem cestnem omrežju ali sistemu predorov. Dobra uporaba teh rokavov odpira novo razumevanje delovanja našega telesa: pojme napora nadomesti “vožnja”. Povabljeni smo, da “vozimo” gibanje, kot to počnejo ptice selivke, jadrnice, deskarji, itd. “Vožnja gibanja” ne zahteva velikega napora. Terapevt uporablja gibanje, ki izvira zunaj telesa, kot je vibracija zemlje. Le-ta je v primerjavi z naporom, ki je potreben za ustvarjanje gibanja iz telesa, neprimerno manjši. Skozi terapevtske seanse odkrivamo nova znanja v tej zadevi in človeške funkcije se na podlagi tega velikokrat preoblikujejo. Karakterizacija gibanja in njegove glavne funkcije na naši telesni in duševni ravni je edinstven in dragocen prispevek zdravljenja z metodo ILM.

 

3. steber | Tehnika

 

Način zdravljenja

 

Seansa je terapevtsko usmerjena na skelet. Ta usmeritev se popolnoma razlikuje od usmeritve drugih
terapij s pritiskom ali masažo, ki se osredotočajo na cirkulacijo ali mišice. Seanse potekajo tako, da je klient oblečen, leže ali sede na terapevtski mizi, terapevt pa ga rahlo premika na različne načine in smeri. Postopek zahteva od terapevta veliko spretnosti poslušanja, saj išče naraven utrip klientovega telesa. Ta utrip naj bi bil edini, ki klienta med seanso ne spravi v konflikt in mu daje nove informacije o njegovem telesu in funkcijah. Služi kot boljša podlaga za njegov sistem odločanja, njegove zmogljivosti pa se večinoma izboljšajo, in sicer na način, ki ga prej ni poznal. Postopek je prijazen in odprt, brez vnaprejšnjega obsojanja ali narekovanja. To je kot hoja z roko v roki proti neznanemu in njegovim neskončnim razkritjem. Je radoveden, nenehno raziskuje in prinaša resnično in poglobljeno učenje. Takšen proces je prijazen in podpira jasen in smiseln razvoj.

 

Obravnava

 

Terapija traja od 4 min do 1.5 ure, odvisno od klienta in značilnosti potrebnega zdravljenja. V izhodišču se terapevt osredotoči na razgradnjo gibov, pri čemer odkriva in lajša bolečine ter čisti travmatične “točke”, ki bremenijo telo. Ta faza je značilna za “razlikovanje” delov telesa in spoznavanje njihovih funkcij med delovanjem. Kasneje se osredotočimo na povezovanje delov telesa med njihovim delovanjem in tako pridemo do celostne povezave celotnega telesa. To je “integracija” funkcij celotnega telesa, ki deluje kot ena sama organska enota.
Epilog – Za metodo je značilno združevanje teh treh temeljnih stebrov.